Razumevanje in podpora pri izgubi nosečnosti
Spontani splav.
Narobe razvijajoč se plodek.
Razmere, ki v tem trenutku ne dopuščajo starševstva.
Diagnoze, nezdružljive z (dostojnim) življenjem.
Smrt v maternici.
Vse to so scenariji, ki se lahko zgodijo vsakomur izmed nas. Izguba nosečnosti je pogosta, le da nimamo tega občutka, ker ljudje o tem ne govorijo. Starši, ki se soočajo z izgubo nosečnosti, se lahko zaprejo vase, distancirajo od ljudi ter razvijejo duševne občutljivosti in motnje. Njihova kvaliteta življenja trpi, zato je pomembno, da na svoji poti izgube prejmejo kvalitetno podporo. Ta olajša celoten proces z informacijami, razumevanjem in sočutjem v obdobju žalovanja.



Obup.
Negotovost.
Strah.
Žalost.
Šok.
Razočaranje.
Krivda.
Jeza.
Vse to so čustva – in seznam ni popoln – ki se nam porajajo ob izgubi nosečnosti. Nešteto vprašanj. Zakaj? Kaj sledi? Kaj lahko narediva sama? Bova sploh še kdaj vesela? Kako se odločiti?
Izgub ne moremo preprečiti. Lahko pa olajšamo čustvene procese in odgovorimo na večino vprašanj. Izguba nosečnosti je težko breme. Mi vam ga lahko pomagamo nositi.
Sočutno podporo ob izgubi nosečnosti nudimo brezplačno vse dni v letu.
Kontaktirate nas lahko preko telefona (040 707 777), e-pošte (info@umbilica.si) ali socialnih omrežij.
Delimo izkušnje izgube in tolažbe
Ko je bila pri obeh ginekologih “diagnoza” enaka sem dojela, a še vedno malo upala, da pa le mogoče ni res. Da bo mogoče srček le bil, pa ni. Napotnico za v bolnico in tableto za sprožitev splava sem pospravila in jasno je bilo, da bom telesu dala čas, da samo naredi kar ima za narediti. Vedela sem, da nimam dovolj znanja….samo močno čutim, da bom “opravila” to doma. Spomnila sem se deljene zgodbe punce, ki je šla čez to izkušnjo in imela podporo dule. Poklicala sem jo in dobila kontakt Špele. Špela se je takoj odzvala. Strokovno, odločno, močno in hkrati nežno. Njena podpora mi je vlivala moč in zaupanje, da sem se pripravila – tako telesno kot psihično, na aktivno dogajanje splava na čiščenje telesa. Največji izziv je bila potrpežljivost in ostajanje v miru in zaupanju, ampak – ona to zna, razume, čuti in skupaj z njo na nek način zmagaš. Hvala še enkrat iz srca.
Sama sem spremljala Špelo že dlje časa, na socialnih omrežjih. Vseč mi je njen neposredni strokovni pristop. Ob strani mi je stala že v nosečnosti, pri dojenju, predvsem pa kasneje ko sem imela spontani splav. Res sem hvaležna za podporo in pomoč, za občutek da sem slišana in da mi je na voljo kadarkoli. Hvala za podporo pri tem da poslušam svoje telo. Lahko sem zaupala vase, česar z (ne)podporo zdravstvenega osebja ne bi zmogla. Podprla me je z ogromno znanja, ki ga sama nisem imela. Hvala še enkrat iz srca.
Bila sem noseča z drugim otrokom, ko sem po svojem slutenju, da nekaj ni v redu, na ultrazvoku izvedela, da plodku že nekaj časa srček ne bije več. Od trenutka tega zavedanja sem bila prepričana, da se od te dušice želim posloviti v zavetju doma, pustiti telesu prosto pot, da opravi, kar ve in zna. Želela sem roditi doma, brez intervencij in to sem tudi storila, pa čeprav v 12. tednu nosečnosti. Prepustila sem se in zaupala sebi in naravi, za kar si bom hvaležna do konca življenja. V najtemnejšem času sem našla svojo luč in moč. Pri tem mi je neznansko pomagala Špela, na katero sem se obrnila za pomoč v samem procesu. Z mano je delila res ogromno koristnih informacij, kaj vse lahko v procesu pričakujem, kako dolgo lahko čakam, da se telo začne čistiti samo. S svojimi zgodbami in znanjem me je še dodatno opolnomočila, da se nama je z dušico po skoraj dveh tednih čakanja uspelo posloviti na čudovit, nežen in dostojanstven način. Hvala Špeli, njenim izkušnjam in zgodbam, ki pomagajo toliko ženskam, da se vračajo k naravi in svoji moči. Hvaležna sem.
Julija 2023 se mi je zgodil drugi splav. Za razliko od prvega, ki je bil popolnoma spontani, je tokrat prišlo do t.i. zadržanega splava. Po dijagnozi, ki se je zgodila na pregledu nuhalne svetline, so me napotili na urgentno ginekološko kliniko – na sprožanje splava s tabletkami. V tem dnevu, s polno glavo različnih misli in emocij, sem se instinktivno spomnila na Špelo. V tem trenutku nisem imela pojma, da ima tako znanje tudi na tem področju. Špela me je podprla z veliko strokovnih informacij o naravnem poteku splava ter mi je bila ves čas v oporo. Odločila sem počakati – dati sebi in svojemu telesu čas, da odreagira naravno. Pojavili so se dvomi – “Ali postopam pravilno? Zakaj že nisem šla na sprožanje, bi že bilo vsega konec..” Na vse to me je tudi Špela pripravila. In me je v teh trenutkih tudi poslušala. Špela me je tudi pripravila na to kaj lahko pričakujem, koliko krvi, koliko tkiva, kdaj so znaki, da gre kaj narobe in sem imela vse informacije, da sem lahko samozavestno spremljala svoje telo in celoten potek splava. Vedela sem kaj pričakovati in ni me bilo strah. Zato sem Špeli neizmerno hvaležna. Brez njene podpore in vseh informacij, ki jih je z mano podelila, bi se zelo verjetno odločila na popolno medikalizirano sprožanje v bolnišnici, saj nisem niti vedela, da je čakanje popolnoma varna opcija. Veliko mi je pomenilo, da sem lahko v teh ranljivih trenutkih bila doma, v varnem okolju in s partnerjem. Špela mi je s svojimi besedami pomagala predelati tudi psihološko težino tega dogodka – da nebi krivila sebe ali svoje telo.